SVETOVNA KAVARNA

Tehnika: svetovna kavarna (World café)

Cilj/namen dogodka: kontekst dogodka je mednarodni kongres o izzivih medkulturnega sodelovanja; cilj svetovne kavarne je porajanje idej, kako z medkulturnim znanjem in mladostno energijo nasloviti medkulturne izzive sodobnega sveta; sekundarni cilj je krepitev stikov in ustvarjanje podpornih navezav.

Tip naročnika: krovna mednarodna organizacija za medkulturno izobraževanje, usposabljanje in raziskovanje

Število in tip udeležencev: 60 mladih medkulturnikov (20 – 35 let) iz šestnajstih držav

Trajanje: 2,5 h

Izvedba:
Tehnika gradi na sedmih načelih:

  • Pripravi »teren«: jasen namen, pravi ljudje, ustrezen program in lokacija
  • Ustvari prijetno, sproščeno, gostoljubno okolje
  • Postavi močna vprašanja, ki prebudijo skupinsko modrost
  • Pridobi sodelovanje vseh
  • Plemeniti, povezuj in nadgrajuj raznolike poglede
  • Skupno prisluhni rdeči niti, uvidom in globljim vprašanjem
  • Izmenjuj in povezuj skupinska odkritja

Celoten prostor je urejen kot kavarna. Udeleženci oblikujejo omizja štirih do šestih posedenih za skupno mizo; vsaka miza, ozaljšana s cvetjem, je prekrita s papirjem, na voljo so barvni svinčniki. Za sproščeno in pravo kavarniško vzdušje so za člane omizja na voljo tudi napitki..

Moderator razjasni namen srečanja in postavi prvo, vprašanje »za ogrevanje«: Kakšna je moja osebna zgodba, ki me je pripeljala k medkulturnemu udejstvovanju? Omizja pričnejo s polurnim pogovorom o predstavljeni temi, dogajanje« – iztočnice, misli, uvide beležijo na velik list papirja. Po tridesetih minutah en prostovoljec, gostitelj omizja, ostane pri mizi, ostali člani pa se preselijo k vsem drugim omizjem. Tam jih najprej gostitelj omizja seznani s prispevki prejšnjega omizja, nato pa skupina nadaljuje pogovor o drugem vprašanju: Katere kvalitete k razvoju stroke lahko prispeva mlada generacija medkulturnikov? Tudi ta pogovor se razvija približno trideset minut, nato pa se omizja zamenjajo še enkrat, pri čemer gostitelji omizja novim članom povzamejo dotedanje ugotovitve. Zadnje vprašanje za skupinski pogovor se glasi: Kateri izzivi današnjega sveta potrebujejo ljudi s prav takimi kvalitetami? Ob koncu zadnje tridesetminutne interakcije so udeleženci povabljeni, da na lističe zapišejo ideje za konkretne projekte in prve korake.

Moderator pobere ključne uvide slehernega omizja na vsa tri vprašanja in jih vizualno zabeleži na velik tekoč papir.

Nato udeležence povabi, da iz lističev, popisanih v tretjem krogu omizij, ustvarijo galerijo idej – konkretnih predlogov projektov. Lističe (podpisane z imeni udeležencev) na steni razvrstijo v skupine glede na sorodnost; tako ustvarjena galerija v nadaljevanju kongresa služi kot osnova za nadaljnje pogovore in skupno nadgrajevanje idej.

To je le eden izmed nešteto načinov, kako izpeljati svetovno kavarno; vsem pa je skupen sproščen, ustvarjalen pogovor na tehtna in navdihujoča vprašanja ter večkratna menjava omizij.

Prednosti tehnike:
Tehnika je primerna za kompleksne izzive, kjer  je potrebno zbližati različne vidike in graditi na tihi modrosti skupine. Njena prednost je v neformalnem, sproščenem, samo delno strukturiranem pristopu, ki na skupino deluje maksimalno spodbudno in ki je predpogoj za res inovativne, presežne ideje.

Šibkosti tehnike:
Tehnika je manj primerna za reševanje ozkih specifičnih problemov. Prav tako ni primerna za namene, ko je cilj zelo ozko opredeljen.